Ali je fitnes fitnes?
Gore težkih kovinskih kolutov in ročnih uteži velikosti sosedovega psa. Litri proteinskih napitkov v vsakem kotu se družijo s kupi prepotenih brisač. Hreščeče naprave se šibijo pod težo naloženega bremena, ki ga premika tovornjaku podoben tip, ki že zadnji mesec ni spregovoril. Pred ogledali gneča naoljenih teles, ki grozijo, da se bodo brez milosti pognala proti novincu, ki je zasedel njihov prostor, označen z jezerom švica.
Tako si marsikdo predstavlja moje delovno okolje, ko povem, da sem trenerka v fitnesu. Temu izrazu se zato raje izogibam, ampak ali je tudi res tako?
Beseda fitnes izhaja iz angleškega izraza “fitness “, ki pomeni stanje fizične pripravljenosti in zdravja (prosti prevod iz Oxfordovega slovarja), če poenostavimo, stanje, ko smo fit. Seveda se izraz uporablja tudi za prostor, v katerem se za takim stanjem pehamo, zagotovo pa ni sopomenka bodybuildingu, s katerim se ukvarja le drobna manjšina entuziastov. Mimogrede, da se ne bomo narobe razumeli, na nikakršen način ne podcenjujte neskončne vložene energije in odrekanja potrebnega za doseganje rezultatov v bodybuildingu – to res ni hec. Ni pa za vsakega, niti vsakega šestega.
Dajmo se torej vprašanja lotiti iz druge prespektive. Glede na to, da si na mojem blogu:
Kaj si jaz predstavljam pod besedo fitnes?
Besedo vsakodnevno uporabljam za prostor, v katerem se trudim stranke pripeljati do skupaj zastavljenega cilja. Enako bi lahko počeli v dnevni sobi ali kitajski restavraciji, vendar je že na prvi pogled prednost fitnesa v njegovi opremi in splošni namembnosti. Tla, primerna ležanju, skakanju, vlečenju in odmetavanju stvari, drogovi in palice različnih oblik in višin, uteži, elastike, žoge in ostali pripomočki, ki nama olajšajo in popestrijo trening. Kaj od tega uporabiva, je popolnoma najina stvar. Lahko tudi samo mizice na recepciji, ampak v tem primeru bi bilo morda res bolj smiselno izbrat kak lokal.
Fitnes gledano širše, v polnem pomenu besede, pa je zame stanje zaupanja svojemu telesu, prijateljstva z njim, če želite. Stanje, ko smo na čim več načinov sproščeni in zadovoljni s svojo embalažo. Stanje, ko ne bomo dvakrat pomislili, preden se lotimo zanimivega novega izziva, ko bomo brez bolečin počeli stvari, ki jih imamo radi in morda celo ponosno pokukali čez ramo na svojo podobo, ko gremo poleti mimo steklene izložbe. Takega izida treninga si po mojem mnenju želi tudi večina rekreativnih športnikov. Načinov, na katere bodo do tega prišli je seveda veliko, kot tudi lokacij udejstvovanja. Med dolgoročno najbolj priročnimi pa so še zmeraj telovadnice, “gym-i” in zloglasni fitnesi – dokler v knjižnjicah ne kupijo podlog in ne organizirajo skupnih tušev.
