O Mihi

Zakaj šport?

Pri petih letih me je oče vpisal na plavanje, da bi se naučil osnov. Naslednjih 15 let sem večino prostega časa preživel na bazenih.

Po naravi sem zelo tekmovalen, zato sem od prve izkušnje, kaj pomeni zmagati, postal zagrizen športnik. V osnovnošolskih in gimnazijskih časih sem se z veseljem udeleževal tudi različnih atletskih tekmovanj. Športa nisem dojemal kot nekaj “zdravega” ampak kot igro. V bazenu sem bil tisti fant, ki mu je vsaka serija tekma, v šoli pa tisti ki, če je le možno, na skrivaj spi. In tako sem odplaval/odsmrčal do fakultete. Takrat je časa za profesionalno udejstvovanje v športu začelo primanjkovati. Ker sem vedno veljal za precej močnega, je bila tranzicija v fitnes najbolj logična odločitev. Tekmovanje s soplavalci sem zamenjal s primerjanjem z dosežki Mihe s prejšnjega treninga.

Zakaj fitnes?

Teža in ponovitve vaj ne lažejo. Kar je bilo včeraj dvajset kil, je danes še vedno dvajset kil. In ko narediš deset počepov, prejšnji teden pa si jih osem, sta uspeh in napredek neizpodbitna. Ker me takšen pristop pomirja, sem naslednjih deset let treniral z veseljem in zagonom in kljub izzivom, ki jih za seboj pusti profesionalni šport v obliki poškodb, ostal zvest gibanju.

Med rastjo bicepsa se je zgodilo tudi nekaj malega osebne rasti. Ugotovil sem, da obstajajo tudi drugačni pristopi k rekreaciji, ki ne vključujejo nujno tekmovanja. Spoznal sem, da beseda “šport” zajema veliko več, kot samo sto odstoten napor in gnanje telesa čez meje.